|
NADZOR NAD PREHODOM V NOV PLAČNI SISTEM - I. in II. del Leta 2009 in letos so vladne nadzorne komisije posebej intenzivno izvajale nadzor zavezancev nad prehodom v nov plačni sistem leta 2008 po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS. Stališča nadzornih organov odpirajo številna pravna vprašanja, nekatera pa so obravnavana v tem prispevku. Navedeno je posebej aktualno zaradi vladne in gospodarske krize v Sloveniji, saj je v okviru strategije izhoda iz krize lahko učinkovito že to, da se zahteva od porabnikov proračunskih sredstev - delodajalcev v javnem sektorju, naj zmanjšajo porabo iz naslova plač. V kolikor temeljijo nadzorni postopki udejanjanja te strategije na načelu odprave pridobljenih pravic za nazaj, na pavšalnih, neutemeljenih, arbitrarnih, to je poljubnih, stališčih nadzornih organov, so a contrario ti postopki sami generator sporov in novih bremen sistema javnih financ. V zvezi s spornimi vprašanji prehoda v nov plačni sistem se pojavlja očitek nadzora glede poimenovanja delovnih mest, da naj bi dejansko ne šlo za prevedbo delovnih mest po ZSPJS, temveč za prerazporeditev na druga delovna mesta z višjim izhodiščnim plačnim razredom. V prispevku je proučevan primer prevedbe delovnega mesta tajnica V. Ob prevedbi iz novega pravilnika o sistemizaciji delovnih mest delodajalca, uveljavljenega avgusta 2008, izhaja, da se je v seznamu sistemiziranih delovnih mest sistemiziralo naslednje delovno mesto: šifra delovnega mesta iz kolektivne pogodbe J015027, naziv delovnega mesta Projektni sodelavec V. Ustrezna proučitev konkretne personalne mape delovnega mesta ključno preddeterminira rešitev večine spornih vprašanj. Tehtanje vsebine proučevanega delovnega mesta pred prevedbo plač nedvoumno kaže na delovno mesto, kot je opisano v SKP 3431.02 projektni tajnik. Glede na proučitev je bila prevedba tajnice V, ki opravlja administrativno-tehnična in druga, tudi strokovno-projektna dela v strokovni organizacijski enoti, na strokovno delovno mesto J015027 Projektni sodelavec V, in ne na administrativno delovno mesto J025019 Tajnica V, utemeljena. Pri ugotavljanju pravilnosti prevedb delovnih mest sta na primer postopek nadzora opravili 2 osebi v 2 delovnih dneh v prostorih zavezanca, pri čemer je bila proučena vsebina več kot sto personalnih map. V tako kratkem času je nemogoče proučiti vsebino vsake posamezne personalne mape zadosti natančno, zaradi česar so lahko ugotovitve nadzora, da so delodajalci prevedbo plač namenoma izrabili za preuvrstitev delavcev v višje plačne razrede, pavšalne in neutemeljene, dejansko stanje pa nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno. Dejanski vpogled v Uradne liste RS s proučevanimi določili predpisov pa nadalje kaže, kako zelo zapletena in nejasna so le-ta, kar ni dopustno. Na primeru zavezanca - delodajalca, ki posluje kot javni zavod v raziskovalni dejavnosti je nadalje obravnavano vprašanje zahteve po dosledni uporabi vsebine določila člena 49. ZSPJS ob sklicevanju na točko 5.a) sklepa Vlade RS, št. 01002-3/2009/29 z dne 30. 7. 2009. Pri tem je z dosledno proučitvijo vsebine predpisov razvidno, da so le-ti povsem neberljivi in omogočajo najrazličnejše razlage. Vendar to, kot je bilo že navedeno, ni dopustno. Zapletenost in nejasnost sama po sebi omogoča po eni strani upravnemu organu arbitrarno, to je poljubno odrejanje pomena določil in po drugi strani prizadetim osebam - zavezancu (delodajalcu) in delavcem očitek o kršitvi ustavno varovanega načela pravne države (2. člen Ustave). Tu je potrebno opozoriti, da je Ustavno sodišče RS v 10. točki obrazložitve odločbe, št. U-I-64/97 z dne 7. 5. 1998, navedlo: "Predpis, iz katerega povprečen, tudi prava nevešč občan, ne more sam zanesljivo razbrati svojega pravnega položaja, temveč bi ga bilo tudi po mnenju zakonodajalca mogoče - v nasprotju z njegovim izrecnim besedilom - prav uporabljati šele z razlago zakonskih določb pri njihovem izvajanju, torej v pristojnih upravnih organih, povzroča negotovost in s tem nezaupanje v pravo, in krši načela pravne države." Odprava te protiustavnosti je odgovornost nadzorne komisije, njej nadrejenega ministrstva in Vlade RS; ta obveznost po ustavnosodni praksi (točka 4 obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča RS, št. U-I-39/10-6 z dne 11. 3. 2010) izhaja iz vezanosti upravnih organov na Ustavo in na dolžnost spoštovanja pravic posameznikov in pravnih oseb. Končno je v prispevku proučevan še problem uvrstitve v ravni izobrazbe pri prehodu v nov plačni sistem na primeru diplomanta z magisterijem znanosti, pridobljenim po študijskih programih, sprejetih pred 11. junijem 2004, in sicer v raven izobrazbe 180202, doktorat znanosti, tarifini razred IX (ne pa v raven izobrazbe 18102, magisterij znanosti (prejšnji), VIII. tarifni razred). Ob primerjavi določil administrativnega predpisa (Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja) in materialnega oziroma vsebinskega predpisa (Zakona o visokem šolstvu - ZVisS), se namreč pri odločanju o pravicah ali dolžnostih oziroma odločanju o pogojih za zasedbo delovnega mesta in podlagah za določanje plač, uporablja slednjega, torej materialni predpis; navedeno je skladno tudi z 44. točko obrazložitve ustavne odločbe U-I-370/06-20 z dne 17. januarja 2008. Na podlagi materialnega določila (glej 4. alinejo 1. odstavka 15. člena novele ZVisS-E), pa raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti, sprejetih pred 11. junijem 2004, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje iz 33. člena zakona. (Prispevek zaključen 14. in 15. aprila 2010.) Avtor: Ž. Stupica (c) Viri:
|
 |
ODVETNIK MARKO STUPICA - pisarna v ljubljanskem nebotičniku |
|||
 |
 |
 |
||
 |
 |
