Klik na Uvozna oprostitev DDV - postopek 42
Klik na Aktivno oplemenitenje (uvoz za proizvodnjo za izvoz)
Klik na (Ne)oprostitev zaporednih dobav

V praksi uvoznikov, izvoznikov, špediterjev, mednarodnih prevoznikov in drugih udeležencev mednarodnih poslov je problemov veliko. Na obvladovanje teh situacij vplivajo kupoprodajni pogoji, prevozni pogoji, carinski, davčni, škodni in številni drugi predpisi. V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo tudi poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.

Vzemimo primer začasnega izvoza blaga na razstavo v ZDA, po pogodbeni klavzuli "od vrat do vrat". Med letalskim transportom pride do škode na eksponatih. Razčlenimo, kako so potekala razmerja med udeleženci posla, ki so bili naslednji: naročnik, slovenski špediter, nemški letalski prevoznik, ameriški podšpediter, ameriški havarist - cenilec škode, slovenska zavarovalnica ter seveda slovenski in ameriški carinski organi.

Najprej je naročnik iz Slovenije poslal slovenskemu špediterju naročilo za odpremo umetniških eksponatov na razstavo v namembno mesto v ZDA, v naročilu je navedel naslednjo klavzulo: "od vrat do vrat". Na podlagi prejetega naročila špediter pošlje naročniku svojo ponudbo za odpremo blaga od doma naročnika na razstavišče v namembni kraj v ZDA, nato pa dopremo v obratni smeri nazaj ter specificikacijo stroškov. Ponudbo je dal ob uporabi klavzule "od vrat do vrat" po čl. 2/III., alin. 5 veljavnih Splošnih pogojev poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije.

Specifikacija stroškov je vsebovala naslednje postavke: relacijo, prevozna sredstva, carinjenje in stroške skupne storitve - forfait. Stroški skupne storitve so bili stroški pakiranja eksponatov, stroški zavarovanja proti vsem rizikom z nadzavarovanjem, t.i. AAR + 10%, stroški kamionskega prevoza do letališča Brnik, stroški carinskega postopka pri začasnem izvozu blaga, stroški nemškega letalskega prevoznika na relaciji Brnik - namembni kraj v ZDA in nazaj, stroški carinskih postopkov v ZDA, stroški ameriškega podšpediterja, stroški kamionskega prevoza do razstavišča, stroški dopreme blaga nazaj do naročnikovega doma ter stroški slovenskega špediterja.

Podpisano ponudbo je naročnik vrnil špediterju; s tem je bila špedicijska pogodba sklenjena.

Pred odpremo je špediter blago ustrezno embaliral (zunanja embalaža je bil lesen zaboj), označil (etikete z večjezičnimi napisi lomljivo, ravnaj pazljivo, gor, postavi pokončno) in blago zavaroval pri slovenski zavarovalnici. Ker je šlo za umetniške eksponate, je umetniku ministrstvo, pristojno za kulturo, izdalo mnenje o kakovosti in ocenjeni vrednosti eksponatov, kar je predstavljalo podlago za ureditev zavarovanja ter v nadaljevanju tudi podlago za statistično (carinsko) vrednost. Kljub temu, da je zavarovanje uredil špediter sam, je kot zavarovanca na polici označil naročnika.

Kamionski prevoz od doma naročnika do letališča Brnik je izvršil špediter sam kot prevoznik.

V postopku carinjenja blaga na letališču Brnik je nastopil špediter v imenu in na račun naročnika; blago je bilo prijavljeno za začasni izvoz in ponovni uvoz, ob uporabi zvezka ATA. Zvezek ATA je moral biti izdan v Sloveniji, vsebovati je moral zaznamek ter jamstvo garantnega združenja, ki je bilo ustanovljeno znotraj EU in je del mednarodne garancijske verige (Gospodarska zbornica Slovenije). Na hrbtni strani zvezka pa je bil naveden podroben popis blaga.

Izvozni carinski organ, ki je bil hkrati tudi carinski organ izstopa, je moral med drugim izpolniti naslednje formalnosti v zvezi z zvezkom ATA (čl. 797/II. uredbe o izvajanju carinskega zakonika EU):
(a) potrditi, da podatek, ki je naveden v polju A do G izvoznega kupona (angl. exportation vaucher), ustreza blagu, ki se izvaža na podlagi zvezka ATA;
(b) izpolniti polje na prvi strani zvezka z naslovom "Potrdilo carinskih organov";
(c) izpolniti talon in polje H izvoznega kupona;
(d) vpisati ime v točko (b) polja H v kupon ponovnega uvoza;
(e) zadržati izvozni kupon.

Postopek ob ponovnem uvozu blaga po zvezku ATA pa je v splošnem naslednji: ob zaključku odpreme blaga se carinskemu organu, pri katerem je bilo blago sproščeno v prost promet, predloži zvezek ATA, ob čimer se blago obravnava kot ponovno uvoženo in se ga lahko oprosti uvoznih dajatev. Carinski organ mora izvršiti naslednje ukrepe (formalnosti):
(a) preveriti informacije iz polj A do G kupona ponovnega uvoza,
(b) izpolniti talon in polje H kupona ponovnega uvoza,
(c) zadržati kupon ponovnega uvoza.

Kadar se postopek zaključi pri katerem drugem carinskem organu, je postopek nekoliko drugačen.

Letalski prevoz blaga na relaciji Brnik - namembni kraj v ZDA in nazaj je špediter, kot zastopnik (agent) naročnika, naročil nemškemu letalskemu prevozniku. Na letalskem tovornem listu - AWB je špediter kot pošiljatelja blaga navedel naročnika. Kot prejemnik je bil na AWB naveden ameriški podšpediter. Ameriškemu podšpediterju je špediter pred odpremo blaga naročil prevzem blaga v ZDA od nemškega letalskega prevoznika, carinski postopek začasnega uvoza blaga v ZDA ter odpremo blaga naročniku na razstavišče v namembnem kraju; hkrati mu je naročil povratno odpremo blaga iz ZDA po končani razstavi, z letalom istega letalskega prevoznika. Vse navedene stroške odpreme in dopreme blaga je založil slovenski špediter ter jih skupaj s svojo provizijo obračunal svojemu naročniku, ki je stroške poravnal.

Pri prevzemu blaga v ZDA od nemškega letalskega prevoznika je ameriški podšpediter ugotovil poškodbe embalaže ter o tem obvestil slovenskega špediterja in naročnika. Po nadaljnjem naročilu slovenskega špediterja je moral ameriški podšpediter vložiti pravočasni protest oziroma reklamacijo letalskemu prevozniku zaradi nastale škode na letalskem prevozu. Nato je po opravljeni carinski kontroli in prepustitvi blaga v začasni uvoz v ZDA, blago prepeljal na razstavišče. Tam je najel havarijskega komisarja, ki je ugotovil natančno škodo.

Zapisnik o škodi s protestom je slovenski špediter poslal zavarovalnici, pri kateri je bilo blago zavarovano. Zavarovalnica je ugotovljeno škodo v celoti priznala in jo izplačala naročniku; znesek odškodnine iz naslova prevozniške odgovornosti pa je, na podlagi naročnikovega odstopa terjatve - cesije, regresirala od nemškega letalskega prevoznika.

Med povratno odpremo blaga v Slovenijo je morala biti v vseh fazah postopka upoštevana delna poškodba blaga.

Avtor: Ž. Stupica, december 2005

(c) Vse pravice pridržane.