Klik na Poslovanje z Rusko federacijo
Klik na Trgovanje s Kitajsko

TRGOVATI Z ZALIVSKIMI DRŽAVAMI - SLOVENSKI OBISK V SAUDOVI ARABIJI IN KUVAJTU
(V: DDV v poslovni praksi. Ljubljana: Dashofer, št. 4, 20. 2. 2007, s. 1-2.)

Med poslovnimi zanimivostmi držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu – GCC (the Gulf Cooperation Council) so poleg njihove politične stabilnosti in naravnih, predvsem energetskih virov, še: carinska unija držav GCC, strateško ugodna geografska lega, sodobna cestna, letališka, pristaniška, železniška in telekomunikacijska infrastruktura, gospodarska rast, družbena blaginja, velike potrebe teh držav po številnih tujih virih, tudi po tujem znanju, razviti turizem, investicijske spodbude vlagateljem ter nenazadnje velik tržni delež menjave z državami članicami Evropske Unije – EU.

Navedeni dejavniki so poleg drugih vplivali na to, da je predsednik Vlade Republike Slovenije od 11. do 15. 11. 2006 z večjo vladno-gospodarsko delegacijo obiskal dve izmed najrazvitejših držav članic GCC – Kraljevino Saudovo Arabijo (Saudova Arabija) in Državo Kuvajt (Kuvajt). Obisk je potekal preden bo Republika Slovenija v prvi polovici leta 2008 predsedovala EU.

Trgovinski odnosi EU z GCC:

GCC je regionalna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1981 med 6. zalivskimi državami, in sicer Združenimi arabskimi emirati, Državo Bahrajn, Kraljevino Saudovo Arabijo, Sultanatom Oman, Državo Katar in Državo Kuvajt. 5 držav članic je članic Svetovne trgovinske organizacije – WTO; Saudova Arabija se še pogaja o pristopu k WTO, vendar je EU v letu 2003 že sklenila dvostranski trgovinski sporazum s Saudovo Arabijo. Osnovni sporazum za trgovinsko sodelovanje EU z GCC pa predstavlja zaenkrat sporazum o sodelovanju iz leta 1989; med cilji sporazuma je razširitev medsebojne trgovine in sprostitev tovrstnih ovir. Za nekatere države GCC pa EU enostransko omogoča prost uvoz v EU v okviru Sheme splošnih preferencialov.

Delež izvoza blaga iz EU v GCC je v letnem porastu. Po podatkih Eurostat gre za 4. največje izvozno tržišče EU. Po drugi strani pa po podatkih GCC predstavlja EU njihovega največjega trgovinskega partnerja, tako uvoznega kot izvoznega. Po podatkih Eurostat je bilo v letu 2005 izvoza blaga v GCC za 50,4 mrd EUR, uvoza v EU pa za 37,4 mrd EUR. Največ je bilo izvoza blaga v GCC na področjih opreme za mehanizacije in transport (na primer v zvezi z elektrarnami, lokomotivami, letali in razno električno mehanizacijo). Uvoz blaga v EU je bil pretežno v zvezi z energenti – goriva in derivati. Dobava storitev iz EU je bila v letu 2004 v izrednem porastu in to kljub temu, da so tradicionalno veljale države GCC na tem področju za precej zaprte; dobave storitev iz EU je bilo za 7,3 mrd EUR, dobave storitev iz GCC v EU pa je bilo za 0,7 mrd EUR.

Izmed držav GCC je bila po podatkih Eurostat v letu 2005 Saudova Arabija glavni uvozni partner EU; 22 mrd EUR uvoza blaga v EU, izvoza blaga iz EU pa je bilo za 15,4 mrd EUR. Za Kuvajt iz podatkov GCC za leto 2004 ugotovimo, da je bilo iz te države uvoza blaga v EU le za slabih 84 mio USD in izvoza blaga iz EU za skoraj 4 mrd USD.

GCC:

Države članice GCC so koncem leta 2001 novelirale medsebojni sporazum o ekonomskem sodelovanju. Najpomembnejše rešitve sporazuma se nanašajo na carinsko unijo GCC, enoten notranji trg, razvoj znanosti, tehnologije in informatike, poenotenje prava intelektualne lastnine, poenotenje transporta, komunikacij in tovrstne infrastrukture ter ekonomsko in monetarno unijo. V nadaljevanju predstavljam nekatera izmed navedenih področij povezovanja.

Carinska unija GCC: države članice GCC so se v čl. 1 omenjenega sporazuma iz leta 2001 dogovorile za vzpostavitev carinske unije. Unija vključuje skupno zunanje carinsko tarifo, skupne carinske predpise in postopke, enotno vstopno točko oziroma zbirnik carinskih dajatev, odstranitev vseh tarifnih in ne-tarifnih ovir znotraj unije, s posebnim ozirom na predpise o fitosanitarni in veterinarski karanteni ter pravilih o prepovedanem in omejevanem blagu, ter enotno statusno obravnavo domačega blaga znotraj držav GCC. Na področju mednarodnih ekonomski odnosov so se članice GCC zavezale h kolektivni pogajalni politiki do tretjih držav in kolektivnim sporazumom s tretjimi.

Transport, komunikacije in tovrstna infrastruktura: na področju transporta države članice GCC težijo k temu, naj v transportu oseb in blaga med državami članicami GCC veljajo enaka pravila; poseben poudarek je dan poenotenju pravil pri pomorskem transportu oseb in tovora. Nadalje težijo k poenotenju politik držav članic v smeri izvajanja infrastrukturnih projektov, kot na primer pristanišč, letališč, razsoljevalnic, elektrarn ter cest. Na področju telekomunikacij težijo k enoteni politiki na področjih telekomunikacij, pošte in storitev podatkovnih mrež. Spodbujajo razvoj bančništva in trgovine preko elektronske komunikacije ter poenotenje tovrstne zakonodaje.

Ekonomska in monetarna unija: države članice GCC težijo k medsebojnemu poenotenju na področjih kot so na primer davčna, monetarna in cenovna politika ter bančna zakonodaja.

Zaključek:

Večina držav članic GCC ima bogate zaloge energentov, kar že desetletja obsega največji del njihovega izvoza, tudi za potrebe EU. V zadnjem času velikanske presežke iz tega naslova v vedno večji meri namenjajo v razvoj številnih gospodarskih panog in dvig družbene blaginje v državah članicah, ob tem pa se na EU ozirajo kot na svojega največjega trgovinskega partnerja.

(prispevek zaključen 4. 12. 2006)

Avtor: Ž. Stupica

(c) Vse pravice pridržane.