ODVETNIK MARKO STUPICA - pisarna v ljubljanskem nebotičniku
 
Pisarna
Publikacije
Povezave
Iskanje










Odvetnik Marko Stupica
Štefanova 1/IV.
1000 Ljubljana, p. p. 1581
EU - Slovenija
+ 386 1 4258888
+ 386 1 4261462
stupica@siol.net
http://www.dajatve.com
 
  • Slovenščina
  • English

POŠKODBA IZVOŽENEGA BLAGA - pariteta DDP Zagreb 
(V: DDV v poslovni praksi. Ljubljana: Dashofer, št. 4, 15. december 2005.)

Uvozniki, izvozniki, špediterji, mednarodni prevozniki in drugi udeleženci mednarodnih poslov se pri delu srečujejo tudi s carinskimi (davčnimi) problemi. Na obvladovanje teh situacij vplivajo kupoprodajni pogoji, prevozni pogoji ter carinski, davčni, škodni in številni drugi predpisi.

Vzemimo primer izvoza blaga (pralnih strojev) iz Slovenije na Hrvaško s pariteto DDP Zagreb. Ob dobavi hrvaški kupec pri pregledu blaga na kamionu ugotovi, da je le-to poškodovano, zaradi česar zavrne prevzem.

Zavrnitev pošiljke ima številne posledice za nadaljnje ravnanje udeležencev posla. Iz paritete je razvidna vsebina kupoprodajne pogodbe. Dobava blaga je opredeljena tako, da je prodajalec dolžan opraviti vse potrebno za dostavo blaga do kupčevih prostorov v Zagrebu, nerazloženo s prevoznega sredstva, poskrbeti za vse potrebne carinske postopke in plačati predpisane dajatve. Dokler kupec ne prevzame blaga, so vsi stroški in riziki v zvezi z blagom na strani prodajalca, torej tudi nevarnost poškodovanja blaga. Glede na to, da je kupec blago zavrnil, ker je ob dobavi ugotovil poškodbo, so tudi nadaljnje obveznosti prodajalca vsebovane v navedeni pariteti.

Carinski postopki:

Prodajalec oziroma v njegovem imenu prevoznik je dolžan v zvezi z dobavo blaga najprej pri slovenskem carinskem organu opraviti izvozno carinjenje. Izpolniti je moral izvozne formalnosti (to je predvsem predložiti blago izvoznemu carinskemu organu in vložiti izvozne deklaracije - EUL) in plačati izvozne dajatve (predvsem carinsko takso), pri čemer je moral deklarirati tudi oprostitev plačila davka na dodano vrednost.

Po vnosu blaga na hrvaško carinsko območje je moral prevoznik tamkajšnjemu carinskemu organu ob predložitvi blaga vložiti carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet na hrvaškem ter poravnati obračunane uvozne dajatve, predvsem hrvaški davek na dodano vrednost.

Ker pa je kupec ob dobavi v Zagrebu zavrnil prevzem pošiljke zaradi poškodb na blagu, se je moral prevoznik še naprej ravnati po dogovorjeni pariteti (DDP Zagreb) ter blago na stroške in riziko prodajalca odpremiti nazaj v prostore prodajalca v Sloveniji. Zato je moral prevoznik najprej pri hrvaškem izstopnem carinskem organu predložiti poškodovano blago, vložiti deklaracijo za izvoz blaga ter zahtevo za povrnitev uvoznih dajatev.

Povrnitev oziroma odpust ob uvozu plačanih dajatev je bil omogočen ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
- da je šlo za poškodbe na blagu,
- da se blaga ni uporabljalo oziroma rabilo, razen toliko, kolikor je bilo potrebno, da je kupec ugotovil poškodbo ter
- da bo blago pravočasno izvoženo iz hrvaškega carinskega območja.

Postopek povračila uvoznih dajatev je dvostopenjski. Najprej carinski organ ugotovi izpolnitev zgoraj navedenih pogojev za povračilo in določi pogoj, da mora biti blago izvoženo. Nato carinski organ odobri izvršitev povračila; gre predvsem za povračilo davka na dodano vrednost kot uvozne dajatve.

Po tem, ko je hrvaški carinski organ prepustil blago v izvoz, vnese prevoznik to blago nazaj v carinsko območje EU ter ga predloži slovenskemu carinskemu organu, pri katerem vloži deklaracijo za ponovni uvoz blaga in zahteva oprostitev plačila uvoznih dajatev. Institut ponovnega uvoza blaga namreč omogoča, da se v primeru, ko je bilo blago izvoženo zaradi prodaje kupcu, pa ga je ta zavrnil, ker ni ustrezalo dobavnim pogojem (poškodbe na blagu), ponovno dodeli status skupnostnega blaga in uveljavi oprostitev uvoznih dajatev.

Pri carinjenju za ponovni uvoz je potrebno izpolniti predvsem naslednje pogoje:
- da je ponovni uvoz pravočasen,
- da blago ponovno uvaža tista oseba, ki je blago izvozila in
- da se ponovno uvaža blago v enakem stanju kot je bilo ob izvozu.

V našem primeru zaradi poškodb blago sicer ni bilo v enakem stanju. Vendar se glede opredelitve "enakega stanja" v skladu z določilom alineje a, čl. 844/II. uredbe o izvajanju carinskega zakonika Skupnosti šteje za blago v enakem stanju tudi, če se ponovno uvaža kot poškodovano.

Avtor: Ž. Stupica, december 2005.

(c) Vse pravice pridržane.

 

 ..::© 2003-2012: Vse pravice pridržane. Oblika: SG. Zadnje spremembe: 6. 2. 2012::..