DDV po evropsko (1.)
(V: Podjetnik, št. 11, l. XII, november 2003, s. 64-65.)

Z bližajočim se dnevom vstopa Slovenije v Evropsko Unijo se bližajo tudi številne spremembe pri poslovanju davčnih zavezancev. Ena od teh je preoblikovanje sistema davka na dodano vrednost, ki že povzroča skrbi in rahel paniko predvsem tistim, ki poslujejo s tujino ter tudi njihovim poslovnim partnerjem. V tej in prihodnji številki Podjetnika vam želimo čim enostavneje predstaviti te spremembe z vidika poslovne prakse po vstopu v Evropsko Unijo.

Dne 16. 4. 2003 je prišlo do podpisa pogodbe o pristopu Slovenije k Evropski Uniji - EU, ki bo uveljavljena s 1. 5. 2004, ko bo Slovenija vstopila v EU. Tedaj bo Slovenija postala članica skupnega evropskega trga, prenehale bodo obstajati carinske meje s 24 državami članicami, pri prometu blaga in storitev s temi državami bodo dosedanji carinski postopki odpadli, carinska služba pa na teh mejah ne bo več prisotna. Vstop v EU bo imel posledice tudi za obdavčevanje prometa blaga in storitev slovenskih davčnih zavezancev z zavezanci na območjih držav članic.

Zaradi tega so junija 2003 v državnem zboru predlagali dopolnitve sistema davka na dodano vrednost - DDV, ki predvidevajo dokončno uskladitev slovenskega sistema DDV z evropskimi predpisi; predvsem s 6. direktivo o harmonizaciji sistemov DDV in z drugimi. Ob teh so vključili tudi uskladitve kazenskih sankcij s tistimi po novem zakonu o prekrških, ki bo uveljavljen z letom 2005 in ki sicer narekuje te uskladitve šele v treh letih, to je do februarja 2007. Po opravljenih potrebnih branjih v državnem zboru so bile spremembe zakona o DDV sprejete 2. 10. 2003 in bodo pričele veljati 5. 11. 2003; uporabljati pa se bodo pričele od 1. 5. 2003 dalje.

Med novostmi se predvsem razširjajo dosedanja načela obdavčevanja na obdavčevanje prometa blaga in storitev v okviru skupnega evropskega trga. Ohranja se načelo obdavčitve končnega potrošnika, v vmesnih fazah pa je pri tem promet glede na sistem vstopnega DDV dejansko neobdavčen, vendar seveda davčno nadzorovan. Uporaba sistema DDV se torej širi na območje celotne Skupnosti in na obdavčitev prometa blaga in storitev opravljenega na ozemlju vseh držav članic; slovenski zakon o DDV se še naprej uporablja na davčnem območju Slovenije, pri prometu z drugimi državami članicami pa veljajo posebna nova pravila.

Glede ozemelj, ki so sicer pod jurisdikcijo določenih držav članic, se uvaja pojem tretje ozemlje. Te niso sestavni del davčnega območja Skupnosti, na primer nemški otok Heligoland, španska Ceuta, italijanski Livigno, francoski čezmorski departmaji in grška gora Atos. Promet blaga s temi ozemlji se tudi po novem obravnava kot uvoz ali izvoz blaga, tako kot promet s tretjimi državami.

Prodaja in odprema blaga iz druge države članice v Slovenijo:

- Prodajalec, identificiran za DDV v drugi državi članici, bo izdal slovenskemu kupcu račun, na katerem bo navedeno, da DDV ni obračunan po določenem členu tam veljavnega zakona o DDV.
- 15. dan po mesecu opravljene dobave bo slovenski davčni zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji, moral tu obračunati DDV po 20 % ali pa 8,5 % stopnji (razen, če je za ta promet tako ali tako predpisana oprostitev), in sicer bo v davčno osnovo vključil skupno vrednost dobave, ter v obdobnem obračunu uveljavljati odbitek vstopnega DDV.

Poleg že obstoječih splošnih pravil o davčni osnovi se uvajajo nekatera posebna pravila pri pridobivanju blaga v drugi državi članici. Pri uvozu blaga je kot davčna osnova obravnavana carinska vrednost blaga po carinskih predpisih Skupnosti; z vključenimi dajatvami, ki se plačajo izven države članice uvoza in uvonzimi dajatvami, razen DDV, ter dodatnimi stroški kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, nastalimi do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza. V davčno osnovo se vključi tudi dodatne stroške, ki nastanejo pri prevozu v drugi namembni kraj na ozemlju Skupnosti, če je ta kraj znan ob nastanku obdavčljivega dogodka. Iz uvozne davčne osnove se izključijo znižanja cen in popusti, odobreni na računu v času opravljenega prometa ter finančni popusti za predčasno plačilo. Pri ponovnem uvozu v Skupnost začasno izvoženega blaga na oplemenitenje zaradi popravila, predelave, obdelave oziroma obnove, se kot davčno osnovo ob uvozu uporabi vrednost navedenih storitev in uporabljenega blaga po carinskih predpisih.

Pri davčnih zavezancih za DDV, ki poslujejo z drugimi državami članicami, davčno obdobje po novem ne more biti daljše od 3 mesecev oziroma od t. i. kvartala, ne glede na obseg prometa. Uvajajo se nekatere knjigovodske dopolnitve in dopolnitve sestavin obrazca za obračun DDV za davčne zavezance za DDV, kateri dobavljajo oziroma pridobivajo blago znotraj Skupnosti; nabavo blaga v drugi državi članici se v obračunu DDV prikaže kot izstopnega in vstopnega hkrati. Dosedanje enotne carinske listine so nadomeščene s poročanjem o prometu v drugih državah članicah; te podatke bo slovenska davčna uprava izmenjevala z davčnimi upravami drugih držav članic.

Prodaja in odprema blaga iz Slovenije v drugo državo članico:

- Po dobavi bo slovenski davčni zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji, izdal svojemu kupcu račun, na katerem bo navedel, da DDV ni obračunan po določenem členu zakona o DDV. V svoji davčni evidenci bo evidentiral podatke o kupcu in vrednosti opravljenega prometa, v obdobnem obračunu pa o tem poročal davčnemu organu.
- Kupec, identificiran za DDV v drugi državi članici, bo v svoji državi članici obračunal DDV po njihovi predpisani stopnji ter v obdobnem obračunu uveljavljal odbitek vstopnega DDV.

Uvajajo se tudi nekatere posebne administrativne poenostavitve obdavčevanja prometa med državami članicami. Pri verižnem prometu blaga preko ozemelj več držav bo potrebno plačati DDV le v eni državi članici, to je v državi končne potrošnje; v vseh drugih državah članicah bo promet oproščen plačila DDV. Podobno je pri verižnem prometu storitev predvidena določitev enotnega kraja opravljanja storitev. Poenostavlja se tudi promet med davčnima zavezancema, ki sta identificirana za DDV v različni državi članici; kraj obdavčitve z DDV je pri tem vselej v tisti državi članici, v kateri je identificiran za DDV prejemnik blaga oziroma storitve.

Avtor: Ž. Stupica, november 2003.

(c) Vse pravice pridržane.