Novosti po ZFPPod

Klik na II. del: Terjatve pri izbrisu po skrajšanem postopku

NOVOSTI PO ZFPPod
(V: Denar Revija o davkih. Ljubljana: MFB Consulting, l. XVII, št. 12, 15. julij 2007, s. 10-13.)

Z Zakonom o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B), ki je bil uveljavljen dne 7. 4. 2007, sta bila črtana čl. 27/IV. in V. ZFPPod ter so bili meddrugim ustavljeni vsi postopki (sodni in upravni), v katerih so upniki uveljavljali svoje terjatve do izbrisanih družb na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Z navedeno ustavitvijo so bili, razen pri spregledu pravne osebnosti, zajeti vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, torej tudi morebitni upravni spori ter postopki, povezani z javnimi dajatvami (davki, carine).

Ustavno sodišče je bilo mnenja, da mora zakonodajalec s tem, ko uredi prenehanje (nedelujočih) družb, na ustrezen način zagotoviti varstvo upnikov in preprečiti zlorabe. Bistveno vprašanje pri tem je namreč, da pri izbrisu družbe po ZFPPod odpade postopek likvidacije, kateri lahko sicer ustrezno omogoča varstvo upnikov. Ob odsotnosti likvidacije pa ima ukinitev omenjene neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov za posledico, da ob prenehanju takšnih gospodarskih družb ni predviden postopek, ki bi zagotovil uresničitev običajne odgovornosti kapitalskih družb, to je poplačilo iz sredstev oziroma premoženja družbe ob zagotovitvi enakopravnega položaja družbenikov.

Glede črtanja čl. 27/IV. in V. ZFPPod je ustavno sodišče zato ugotovilo, da za primer prenehanja družbe kot pravne osebe z njenim izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije zakonodajalec ni predvidel postopka, ki bi omogočil ureditev notranjih in zunanjih razmerij družbe, in s tem varstva upnikov. Ker zakonodajalec ni imel stvarnega in razumnega razloga, da za upnike družb, izbrisanih po ZFPPod, ni uredil ustreznega varstva, je bil v tem delu ZFPPod-B v neskladju z ustavo.

Nadalje je ustavno sodišče presojalo določilo ZFPPod-B, na podlagi katerega so se ustavili vsi postopki (sodni in upravni), v katerih so upniki uveljavljali svoje terjatve do izbrisanih družb na podlagi čl. 27/IV. in V. ZFPPod. Z navedeno ustavitvijo so bili, razen pod določenimi pogoji pri spregledu pravne osebnosti, zajeti vsi sodni, upravni in izvršilni postopki, torej tudi morebitni upravni spori ter postopki, povezani z javnimi dajatvami (davki, carine). Ustavno sodišče je navedena določila o ustavitvi pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov razveljavilo.

Skupine upnikov ustavljenih postopkov:

Skupine upnikov izbrisanih družb, za katere je učinkovalo določilo ZFPPod-B glede ustavitve pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov, so naslednje:

Upniki, o čigar terjatvi do izbrisane družbe ali družbenikov take družbe je že bilo pravnomočno odločeno, za izvršitev pravnomočne sodne odločbe pa že teče izvršilni postopek ali pa predloga za izvršbo še niso vložili. Le-tem je bila v sporu že priznana pravica do poplačila terjatve do izbrisane družbe ali do družbenika take družbe, zato je ZFPPod-B tem upnikom posegel v že pridobljeno terjatev. Z ustavno odločbo z dne 21. 6. 2007 pa je bilo ugotovljeno, da je zakonodajalec tem upnikom posegel v pridobljeno lastninsko pravico s tem, ko je določil, da se ustavijo postopki z izrednimi pravnimi sredstvi oziroma izvršilni postopki, oziroma ko je prepovedal vložitev predloga za izvršbo.
Upniki, ki imajo odprte postopke, v katerih naj bi se ugotovil obstoj njihove terjatve in naložilo njihovo plačilo družbenikom izbrisane družbe, pri čemer sodijo v to skupino tudi tisti upniki, o čigar obstoju terjatve je že bilo odločeno, vendar odločitev še ni pravnomočna (ker je zoper prvostopenjsko odločbo vložena pritožba). Pri teh je ustavno sodišče klasično pojmovanje “obstoječe lastnine” razširilo tudi na t. i. “pričakovane pravice”, torej tudi na upnike, ki so imeli v teku postopek, v katerem so uveljavljali svojo terjatev do izbrisane družbe oziroma do družbenikov take družbe. Z ustavno odločbo z dne 21. 6. 2007 pa je bilo ugotovljeno, da je zakonodajalec posegel v pričakovane pravice te skupine upnikov izbrisanih družb s prisilno ustavitvijo postopkov, ki so bili v teku.
Upniki tistih družb, ki so bile izbrisane v enem letu pred uveljavitvijo ZFPPod-B, ki pa še niso začeli postopka za uveljavitev svojih terjatev. Terjatve te skupine upnikov ustrezajo kriterijem, po katerih je mogoče njihovim zahtevkom priznati naravo upravičenega pričakovanja; njihova terjatev do aktivnih družbenikov je namreč do uveljavitve ZFPPod-B imela dovolj trdno zakonsko in ustavnopravno podlago. Z ustavno odločbo z dne 21. 6. 2007 pa je bilo ugotovljeno, da je zakonodajalec tudi pri tej skupini upnikov posegel v njihove pravice.

Glede na navedeno ne obstaja ustavno dopusten cilj, ki bi opravičeval poseg v pridobljene oziroma pričakovane pravice upnikov izbrisanih družb.

Sodni in upravni postopki, torej tudi postopki v zvezi z javnimi dajatvami (davki, carine), začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B, se nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod iz leta 1999. Dokler Državni zbor ne odpravi ugotovljene neustavnosti, upniki ne morejo začeti postopkov za uveljavitev terjatev zoper gospodarske družbe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPod-B; zastaranje terjatev v tem času ne teče, terjatve se obrestujejo (le) v višini vodilne obrestne mere ECB. Za drugačno rešitev se Ustavno sodišče RS ni odločilo zaradi kompleksnosti urejanja postopka, v katerem mora zakonodajalec na ustavno skladen način zagotoviti varstvo upnikov, odlog možnosti izterjave pa ne pomeni nepopravljive škode za upnike.

V nadaljevanju je bilo izvajanje navedenih določil ZFPPod-B s sklepom Ustavnega sodišča RS z dne 20. 4. 2007 najprej zadržano, nato pa so bila nekatera določila z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 21. 6. 2007 ugotovljena kot neskladna z Ustavo (čl. 1 in 3 ZFPPod-B), nekatera pa razveljavljena (čl. 2 in 4 ZFPPod-B).

Uveljavljanje terjatev iz premoženja družbenikov oziroma delničarjev po ZFPPod:

Pravna varnost, zlasti varnost pravnega prometa zahteva odstranitev “mrtvih”, nedelujočih gospodarskih družb iz pravnega prometa, saj se na ta način varuje upnike in zmanjšuje nevarnost pri poslovanju. Zagotavljanje varstva upnikov in pravnega prometa pa je naloga države. Odstranitvi nedelujočih gospodarskih družb iz pravnega prometa je namenjen izbris iz sodnega registra brez likvidacije. Gre za položaj, ko družba preneha poslovati ali nima (več) premoženja, nad njo pa ni bil začet drug postopek prenehanja, kot na primer stečajni ali likvidacijski postopek.

Po ZFPPod sta določena dva izbrisna razloga, zaradi katerih se družba po uradni dolžnosti izbriše iz sodnega registra:

če v 2 zaporednih poslovnih letih ni predložila poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov,

če nima premoženja.

Po določilu čl. 27/IV. in V. ZFPPod iz leta 1999 se v primeru izbrisa in prenehanja gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo o prevzemu vseh obveznosti družbe. Z navedenim določilom je zakonodajalec uporabil (izpodbojno) pravno domnevo, da so družbeniki oziroma delničarji sami želeli likvidirati družbo. V tem primeru je zakonodajalec štel, da družbo, ki ne posluje in nima premoženja, želijo družbeniki likvidirati po skrajšanem postopku in da so zato podali tudi izjavo o prevzemu obveznosti.

Navedena določila o podani izjavi o prevzemu vseh obveznosti družbe se lahko uporabijo tako, da upniki uveljavijo terjatve do družbenikov oziroma delničarjev, ki so podali zgoraj navedeno izjavo, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Za navedene obveznosti delničarji odgovarjajo solidarno z vsem svojim premoženjem.

Določila o izbrisu na podlagi ZFPPod pa na primer ni mogoče na enak način uporabiti tudi za zadrugo. Odgovornost članov zadruge je namreč urejena drugače kot odgovornost družbenikov oziroma delničarjev gospodarske družbe. Izbris zadruge po določbah tretjega poglavja ZFPPod ne ustvarja hkrati tudi domneve iz čl. 27/IV. ZFPPod, da so člani zadruge podali izjavo o prevzemu obveznosti zadruge. Tako je v neki izvršilni davčni zadevi davčni organ druge stopnje z odločbo zavrnil pritožbo člana izbrisane zadruge zoper sklep davčnega organa prve stopnje o prisilni izterjavi dolga iz premičnega premoženja navedenega člana. V upravnem sporu zoper dokončno davčno odločbo je Upravno sodišče RS presodilo, da se določbe čl. 27/IV. ZFPPod za zadruge ne uporabljajo ter da je davčni organ napačno uporabil materialno pravo, ker je odgovornost članov zadruge za obveznosti zadruge z Zakonom o zadrugah drugače urejena kot odgovornost družbenikov gospodarske družbe po Zakonu o gospodarskih družbah.

Določbi čl. 27/IV. in V. ZFPPod urejata eno izmed sankcij, ki jih je zakonodajalec predpisal za nedelujočo družbo. Izbrisu družbe iz sodnega registra namreč, namesto sankcij v postopku likvidacije, sledi sankcija neomejene solidarne odgovornosti aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe. Sodna praksa je v zvezi z navedenim zavzela stališče, da gre pri izjavi o prevzemu obveznosti na podlagi ZFPPod za singularno pravno nasledstvo družbenikov, ki se torej glede prevzetih obveznosti družbe štejejo za pravne naslednike izbrisane družbe. Navedeni prevzem obveznosti oziroma dolga pomeni, da družbenik stopi v položaj prejšnjega dolžnika, to je družbe.

Sama narava sporne terjatve se zaradi prevzema ne spremeni. V zvezi s tem je v neki drugi davčni zadevi davčni organ poskušal dolg iz naslova neporavnanih davčnih obveznosti izbrisane družbe iztožiti od družbenika v sodnem postopku. Davčni organ je zavzel stališče, da ob uporabi čl. 27/IV. ZFPPod nastane za družbenike le zakonska dolžnost plačila davčnega dolga družbe, ne postanejo pa družbeniki s tem davčni zavezanci; ker se je po zakonu o davčnem postopku (ZDavP) lahko uveljavilo plačilo dolgov le zoper davčne zavezance, je davčni organ zoper družbenike uveljavljal terjatve v sodnem in ne v davčnem postopku. V sodnem postopku pa sodišče zavzelo stališče, da gre v predmetni zadevi še vedno za davčno terjatev in s tem tudi za upravno stvar. Ob subsidiarni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku je urejena tudi situacija v primeru prenehanja pravne osebe, po kateri se upravni postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Navedeno pomeni, da lahko davčni organ že začeti davčni postopek proti družbi po njenem izbrisu nadaljuje proti družbeniku, čeprav ta ni neposredni davčni zavezanec. Proti njemu lahko vodi tudi upravno izvršbo, ne more pa voditi sodnega postopka, zato je sodišče tožbo davčnega organa zavrglo.

Sklep Ustavnega sodišča RS z dne 23. 5. 2002:

V zvezi s pobudo za ustavno presojo ZFPPod je Ustavno sodišče RS s sklepom Ustavnega sodišča RS z dne 23. 5. 2002, do končne odločitve, zadržalo izvajanje čl. 27/IV. in V. ZFPPod; poleg tega so bili do končne odločitve prekinjeni vsi pravdni in izvršilni postopki zoper družbenike izbrisanih družb, v času zadržanja so se terjatve upnikov revalorizirale v skladu z rastjo srednjega tečaja evra Banke Slovenije, v času zadržanja zastaranje navedenih terjatev ni teklo.

Ustavno sodišče je s tem, ko je zadržalo izvrševanje določb, želelo doseči, po eni strani preprečitev morebitne škode, ki bi nastala zaradi njihove izvršitve dolžnikom, po drugi strani pa ustrezno zaščititi položaj upnikov, med drugim s tem, da se zgolj odloži in ne (s skrajšanjem roka) zmanjša možnost ali celo prepreči uveljavljanje terjatev, oziroma njihova prisilna izterjava.

Iz sklepa je med drugim sledilo, da se je do končne odločitve zadržnih posledicah izbrisa, na katere se ta zakon sklicuje. Med temi posledicami je tudi na primer določba o roku za uveljavitev terjatev. To je pomenilo, da se je zadržalo tudi tek 1-letnega roka za uveljavljanje terjatev do družbenika izbrisane družbe. V zvezi s slednjim je davčni organ druge stopnje v neki davčni zadevi prisilne izterjave davčnega dolga zoper družbenika izbrisane družbe zavzel stališče, da lahko davčni organ na podlagi določb ZFPPod uveljavlja terjatev, ki jo ima do izbrisane družbe, od družbenika te družbe pod pogojem, da gre za osebo s položajem družbenika, da je izterjava pravočasna ter da gre za družbenika, ki je odgovoren za obveznosti družbe. V upravnem sporu zoper odločbo navedenega davčnega organa, kjer se je družbenik kot tožnik skliceval na zastaranje na podlagi sklepa Ustavnega sodišča RS z dne 23. 5. 2002, je Vrhovno sodišče RS pritrdilo navedenim stališčem davčnega organa.

Odločba Ustavnega sodišča RS z dne 9. 10. 2002:

Nato so bila z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 9. 10. 2002 razveljavljena določila čl. 27/IV. in V. ZFPPod, kolikor so se nanašala na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. Sicer pa je ustavno sodišče meddrugim presodilo tudi to, da določitev sankcije neomejene odgovornosti sama po sebi ni v neskladju z Ustavo.

Temelj odgovornosti družbenikov nedelujočih družb po ZFPPod je vpliv, ki so ga imeli na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti te družbe. Družbeniki, ki v smislu te obrazložitve vpliva na poslovanje družbe niso imeli, štejejo za t. i. neprave, pasivne družbenike. Zato je ustavno sodišče navedeno zakonsko ureditev razveljavilo v delu, kolikor se šteje, da so izjavo o prevzemu vseh obveznosti družbe podali v smislu te obrazložitve tudi t. i. nepravi, pasivni družbeniki.

Uveljavitev ZFPPod-B:

Z uveljavitvijo ZFPPod-B dne 7. 4. 2007 sta bili določili čl. 27/IV. in V. ZFPPod črtani. Z ZFPPod-B je torej zakonodajalec ohranil izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije kot enega izmed načinov prenehanja gospodarske družbe, hkrati pa je v celoti ukinil neomejeno solidarno odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe.

Nadalje so se na podlagi ZFPPod-B ustavili vsi postopki (sodni in upravni), v katerih so upniki uveljavljali svoje terjatve do izbrisanih družb na podlagi čl. 27/IV. in V. ZFPPod. Z navedeno ustavitvijo so bili, razen pod določenimi pogoji pri spregledu pravne osebnosti, zajeti vsi sodni, upravni in izvršilni postopki, torej tudi morebitni upravni spori ter postopki, povezani z javnimi dajatvami (davki, carine).

Ugotovitev neustavnosti in razveljavitev določil ZFPPod-B:

V nadaljevanju je bilo do končne odločitve ustavnega sodišča izvajanje določil ZFPPod-B zadržano s sklepom Ustavnega sodišča RS z dne 20. 4. 2007, ki je začel učinkovati 21. 4. 2007. V času tega zadržanja postopki o ustavitvi sodnih in upravnih postopkov, izvirajoči iz ZFPPod-B, nimajo pravnega učinka. Nadalje so bili v času zadržanja prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, začeti na podlagi čl. 27/IV. in V. ZFPPod, novih postopkov ni bilo mogoče začeti, zastaranje pa v tem času ni teklo.

Z odločbo z dne 21. 6. 2007 je Ustavno sodišče RS odločilo, da je določilo čl. 1 in 3 ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, določili čl. 2 in 4 ZFPPod-B pa se razveljavita. Navedeno neskladje mora Državni zbor odpraviti v 6 mesecih od objave v Uradnem listu RS, to je do 2. 1. 2008. Do odprave neustavnosti ni mogoče začeti postopkov za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod-B, zastaranje terjatev pa v tem času ne teče; do odprave neustavnosti se navedene terjatve obrestujejo v skladu z vodilno obrestno mero Evropske centralne banke (ECB). Nadalje je bilo odločeno tudi, da se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod. Z dnem učinkovanja te odločbe, to je s 3. 7. 2007 pa je prenehal veljati zgoraj navedeni sklep z dne 20. 4. 2007 o zadržanju.

(Prispevek zaključen 9. 7. 2007).

Avtor: Ž. Stupica

< Prev		Next >

			ODVETNIK MARKO STUPICA - pisarna v ljubljanskem nebotičniku